nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Povedano na kratko: ob vsakem ogledu ga je bilo manj, še posebno ob menjavi kolutov, in če filma nisi znal na pamet, se ti je lahko zazdelo, da je operater zamenjal kolut ali dva.
Dober, grd, hudoben (najprej so ga prevajali kot Dobri, grdi, zli, kar sicer še vedno ne ustreza pravemu pridevniškemu vrstnemu redu, a nič ne de, se lepše rima) je v mnogočem prelomen vestern; ne le, da je zaključil Leonejevo »dolarsko trilogijo« (prej: Za prgišče dolarjev, Per un pugno di dollari, 1964; Za dolar več, Per qualche dollaro in piu, 1965); s svojo epsko dolžino skoraj treh ur je očitno več kot le navaden vestern, predvsem pa se po natančni strukturi razlikuje od ostalih »špageti« vesternov (izraz je Leone sovražil) in ta žanr povzdiguje na povsem novo raven. Leonejev talent se je razvijal iz filma v film, kar je razvidno iz trilogije; medtem ko Prgišča dolarjev za več kot kultno minimalko ne moremo šteti, je Za dolar več že prava bravura s številnimi
mojstrskimi sekvencami, da bi s tretjim delom Leone ustvaril svoj - kot je rad povedal - poslednji »normalni vestern«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani