nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Smejem se na glas in skoraj padem s stola. Najraje bi se oglasila takoj, že ta isti trenutek bi rada ugovarjala, fanta, pa menda ne mislita resno, saj je zabavno, kar hecajmo se, špeh mi je zrasel ob tisti vajini »znani literarni zgodovinarki«, pa čeprav bi me poznala le mularija z domače ulice, sliši se dobro, lepa hvala za poklon, se priporočam tudi v prihodnje, toda ne imejta me prosim za norca! Ker sta vidva v Ljubljani, Drago se te dni odpravlja celo v Pariz, jaz pa ždim daleč v svojem koroškem bantustanu, mi zdaj ne preostane drugega, kakor da splezam na najbližjo goro in pričnem spuščati protestne dimne signale (e-mail mi je crknil) tja proti vajini prestolnici: Vem, da Drago Jančar ne brca mačk!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani