nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Z obsežnejšim spremljevalnim programom pa je Taufer skušal opozoriti javnost na tiste uprizoritve, ki so v nekaterih najpomembnejših izraznih sestavinah »dosegle najvišji standard teatrskega uprizarjanja« v sezoni. Vanj je izbral Clairove Sladke šibkosti žensk v izvedbi tržaškega SSG in režiji Dušana Mlakarja, Boltovega Človeka za vse čase celjskega SLG in režiserja Francija Križaja, Molnarjevega Lilioma v režiji Branka Kraljeviča in Marainijev Dialog v režiji Sama Strelca (obe v izvedbi Drame SNG Maribor), Krleževo dramo V agoniji v režiji Mileta Koruna, noviteto Matjaža Zupančiča Vladimir v avtorjevi režiji in Linhartovega Matička v režiji Vita Tauferja (vse v izvedbi ljubljanske SNG Drame), Kdo se boji T. Williamsa? v režiji Matjaža Pograjca in Shakespearov Glas v režiji Matjaža Bergerja (obe v izvedbi ljubljanskega SMG) ter Müllerjevo Eksplozijo spomina 3 v izvedbi kranjskega Prešernovega gledališča in režiji Eduarda Milerja.
V
razpravi so člani sveta obžalovali, da je tekmovalni izbor preozek, saj bi vanj sodila še kaka uprizoritev iz spremljevalnega programa (Janez Pipan je navedel Linhartovega in Tauferjevega Matička v SNG Drami, Shakespearov in Tauferjev Sen kresne noči v SMG in Zupančičevega Vladimira v Mali drami).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani