nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Nekako tako sem se lotil tudi Vugovega romana Na rožnatem hrbtu faronike in lahko pripomnim, da recept vsaj delno deluje. Je pa tu vseeno še neka težava: če se strpno in prijazno odpraviš v katedralo Vugovega jezika, je kaj lahko podleči prvemu impulzu in se pač v nedogled naslajati nad njegovimi bravurami in bravuricami, elegantno ali hote robato zastavljenimi tiradami, cmokljajočimi jezikovnimi kreaturicami, sladkimi bonbončki dobro zasukanih besedi, vendar pa te vsa ta lepotija »kot mimogrede« zlahka odvrne od vsega tistega, kar je avtor hotel spraviti v zgodbo in odbriše ali vsaj omili vse morebitne aluzije na zgodovinske vzporednice pripovedovani zgodbi, najbrž nehote, a vseeno dosledno obrusi bohotno metaforiko, ki želi govoriti o tem, da se časi spreminjajo, a vse ostaja enako, skratka sfiži avtorjeve namene, ker so le-ti pač vsaj v rahli koliziji z njegovimi slogovnimi ambicijami. To je osnovna težava, s katero se je soočilo več meni
znanih potrpežljivih bralcev in žal so nekateri ob tej oviri tudi omagali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani