nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Redke kinoteke hranijo kaj več od njegovih najbolj eksploatiranih filmov iz petdesetih let, retrospektive so redke in okleščene in šele lani je bil režiser, ob stoti obletnici rojstva, ponovno deležen obširnejših predstavitev, zato lahko retrospektivo v Kinoteki štejemo med tiste najdragocenejše (v smislu »ekskluzivnosti« ji lahko najdem par le v Bunuelovi leta 1983, ko je po njegovi smrti tedanja Jugoslovanska kinoteka predstavila njegov kompleten in nič lažje zbrani opus). Z Mizogučijem, po Godardu »najpomembnejšem japonskem režiserju,« se v takšnem obsegu namreč še dolgo ne bomo več srečali - če sploh še kdaj -, zato bi bilo skrajno nespametno prezreti režiserjevih dvanajst biserov, ki se raztezajo med leti 1931 in 1956.
In kaj so poglavitne kvalitete tega klasika, da ga nekateri uvrščajo v vrh izredno bogate zgodovine japonskega filma?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani