nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Štorija o Manueli, ki je ravnokar v prometni nesreči izgubila sina, sedaj pa se odpravi iskat njegovega očeta, ki ima večje prsi od nje in sliši na ime Lola, je ravno dovolj toplo humorna kot tragično melodramatična, ravno dovolj patetična, da ni presladka, in ravno dovolj optimistično humorna, da njeni resni toni in tudi družbenokritični podtekst ostanejo v očeh in ušesih.
In če bi bila v tekmovalnem programu, bi morala poseči po nagradah vsaj še dva filma - gre za odlični študiji družinskih pa tudi družbenih odnosov in vrednot: prvo, napeto na ozadje resničnega sodnega procesa in posneto po drami Terenca Rattigana The Winslow Boy, je zagrešil David Memet, drugo, nasajeno na okolje sodobne različice francoske buržoazije pa pretanjeno lucidni Otar Iosseliani s filmom z neprevedljivo frazo v naslovu Adieu, plancher des vaches. Upajmo, da skupaj z nekaterimi drugimi prideta vsaj na novembrski Liff.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani