nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Vse to citiram iz ‘Voltaire's Coconuts or Anglomania in Europe’, genialne knjige britanskega profesorja Iana Burume ‒ sicer potomca židovskih priseljencev iz Nemčije in z Nizozemskega ter sinologa in japonista. Začenši z Voltairom v knjigi obravnava kontinentalne anglomanije (in -fobije), naprimer nemško obsedenost s Shakespearom od Herderja in Goetheja do Hitlerja in Goebbelsa ali cvet evropskih revolucionarjev ‒ Marx, Engels, Herzen, Garibaldi, Mazzini, Ledru-Rollin v nekem obdobju vsi na kupu v Londonu ‒, ki je imel Angleže za preneumne, da bi sprožili revolucijo, ni pa jih to ženiralo pri izkoriščanju političnega azila.
Zato si nisem mogel kaj, da ne bi intervjuja, ki sem ga za Razglede na PEN srečanju na Bledu delal s francoskim lingvistom in zgodovinarjem Paulom Gardom ‒ avtorjem knjige ‘Življenje in smrt Jugoslavije’ ‒, začel ravno z Voltairom in njegovo domnevo o uspešnosti potencialnega izvoza demokracije v Bosno in Srbijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani