nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Ob nedvomni režijski in igralski zanesljivosti je vsaj tri od štirih predstav (izjema je Marberjev Bližje) prevevala nekakšna nevroza, celo frenezija, ki pa ni prihajala z odra v surovi, naturalistični formi, temveč ravno nasprotno, ovita v na trenutke nepredušne ovoje esteticizma. Omenjene tri predstave so bile v gledališki prezenci v glavnem nemirne, prenapete, igralsko kričave in eksaltirane, režijsko pa formalno in estetsko hipertrofirane, velikokrat na račun skladnosti z besedilom oziroma njegovim razpoloženjem. To zlasti velja za Zahodni privez: zagrebški Koltès v režiji Krzysztofa Warlikowskega se je odrekel značilni atmosferi pristaniškega doka in je na oder postavil ljudi brez socialne in etnične provenience, zato pa stigmatizirane s slogovno-esteticističnimi »madeži«: moški v krilih in posuti s svetlicami, odpadniki s pobarvanimi obrazi, ženske v opravah pop ikon ipd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani