nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Tračarjenje po slovensko v glavnem ne pomeni spraševati za zadnjo menstruacijo, si izmišljati neresnične zgodbe, odkrivati (po katerihkoli kriterijih) prepovedano, sporno, prikrito, nemoralno, šokantno, žgečkljivo privatno početje znanih ljudi, temveč opravljati domnevno dobro in koristno poslanstvo, ki mu ne morem reči drugače kakor družbeno potrjevanje že družbeno potrjenih.
Čvek o znanih Slovencih in njihovih dojenčkih, zvezah, porokah, službah, sorodstvih in drugih neškodljivih in nespornih ‒ in pomislite: v glavnem celo resničnih ali kvečjemu netočnih! ‒ privatnih zadevah, kakršnega objavljajo Jana, Lady, Nedelo, Antena, Stop, Moški svet in še Kaj, mi gre na živce predvsem zato, ker je tako prekleto pritlehno malomeščanski in konformističen. Takšna funkcija tabloidnih medijev morda ni manj etična, se mi pa zdi nedvomno bolj družbeno škodljiva in celo manj smiselna kakor tista, ki bi jo opravljali, če bi dejansko svinjali in vdirali v
zasebnost znanih ljudi in s tem dobavljali duhovno hrano tistim, ki pač lastne zasebnosti nimajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani