nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V naravi Miloševićevega režima in njegove neizmerne žeje po oblasti je namreč nenehno ustvarjanje trajnih notranjih »izrednih stanj« (»kontinuirani nacionalizem«), da bi pozornost srbskega naroda preusmeril z lastne avtokratske vladavine in spoznanja, kako obubožana in avtoritarna je Srbija po desetletju njegove vladavine. V tem oziru imajo Milošević in njegovi pomočniki na zalogi še vrsto nujnih »nacionalnih problemov«, ki jih je treba rešiti: Črno goro (da bi se znebili demokratično izvoljene vlade, uničili črnogorski spomin na lastno državnost in identiteto in vzpostavili čisto srbsko oblast), Vojvodino (pomiriti ali »izčistiti« močno madžarsko manjšino), Sandžak (nadaljnje »čiščenje« pretežno muslimanskega prebivalstva), Makedonijo (v srbskem nacionalističnem diskurzu so Makedonci le »južni« Srbi) itd. Milošević in njegovi ožji politični sodelavci - ki so črnogorskega porekla - se odlikujejo z »velikosrbstvom«, z nečim, kar smo v zgodovini že
doživeli - denimo pri Hitlerjevi in Stalinovi politično »nepravilni« originalni nacionalni identiteti (avstrijski in gruzinski).
Po vsem, kar so Milošević in srbska država prizadejali kosovskim Albancem, mednarodna skupnost nima samo moralne in politične dolžnosti, temveč tudi pravico (če smo se iz preteklosti res česa naučili in če naj človekove pravice jemljemo resno, kot naj bi jih), da na Kosovu vzpostavi razmere, v katerih bo srbski vojaški mašineriji (bodisi sedanji bodisi prihodnji) za dolgo, če ne celo za vselej, onemogočeno, da bi poskušala znova udejaniti sedanji genocidni scenarij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani