nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Na grobo povedano imamo (vendar le na prvi pogled) v Ledenici opraviti s tremi čarovniškimi lezbijkami, ki so okrutno umorile moža ene od njih; v Kiparki je v ospredju razbita družina, v kateri sta bili mlajša spolno obsedena hči in njena mati brutalno umorjeni, oče in starejša hči, ki naj bi zagrešila umore, pa sta imela nevede istega ljubimca; v Nagobčniku za jezikavko se ukvarjamo z na morbiden način umorjeno starko, ki je uporabljala fetiš, da je obvladovala okolico, njeno propadlo hčerjo in vnukinjo, ki jo je posilila družba manijakov; v Temni sobi pa s psihopatsko hčerjo milijonarja, ki svoje ljubimce v trenutku neprištevnosti mori s kladivom. Vendar je to le maska, ki jo je od življenja poteptanim žrtvam nadela nerazumevajoča okolica, torej tipična današnja družba in nižji srednji sloj. Mogoče gre le za tri psihično strte ženske, ki pomagajo prijateljici v hudi krizi, ali za nesrečno družino, ki jo je izsiljevala in uničevala psihično motena
mlajša hči, ali za v mladosti zlorabljeno človeško dušo, ki se je obdala z jedkostjo, da bi ušla kritiki družbe, ali za od pretresov uničeno žensko, katere strtost je družba označila kot občutek krivde.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani