nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Še nekaj korakov naprej so se v bregu igrali malokumski otroci; prijazno so se mi smehljali dol čez grmovje in veselo pozdravljali, tako da sem se - ne vem, zakaj - v trenutku spomnil svojega mesta v nekakšnem kvazidosjeju po imenu »hobotnica«, ki so ga pred leti v javnost malce poniglavo brezimno prikontrabandali skrivnostni junaki demokracije. Bilo mi je v zabavo: tam je namreč prvič uradno pisalo, da sem pismen (dotlej je veljala stara vojaška ugotovitev, da sem pismen samo na pol); pisalo je tudi, da sta moja podrejena v nekakšni prostozidarski ali mafijski (»udbomafijski«) kamori pisatelj Tone Partljič in direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik (haha, to se jima je moralo zdeti zamalo!); pisalo je - hvalabogu! - da politično nisem perspektiven, kar sicer vem tudi sam, ker politično perspektiven sploh nočem biti - toda zdaj je to bilo zapisano v nekakšnem tajnem dokumentu; in končno je pisalo, da sem rojen v Trbovljah - da torej po rojstvu in
lastnostih sploh nisem Kumljanec. Kdor ve, kaj revircem spodaj pomeni ta beseda (zarukan, butast, kratkoumen rovtar v slabšem, in prijazno neškodljiv bebček v boljšem pomenu), ve tudi, kolikšno počastitev in avanzma so mi s takšno ugotovitvijo avtorski agentje »hobotnice« kot rojenemu Kumljancu nehote namenili.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani