nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Šumelo in bučalo je, se valjalo in plazilo, viharilo, odhajalo in prihajalo, škripalo na gole veje, orglalo in ropotalo tako zelo patetično, da sem še manj pogrešal megle, kajti silna kumska godba je lahko vsaj tako zagonetna in otožna kot mlečno negibna tišina nad močvirji. Ob tem pa je bil dan čist, jasen, modrikasto sončen, svetel in široko razgleden, da je pogled neslo od Triglava do hrvaških dežel; brezštevilni kuclji, globačice, planotasti gozdiči, temni osojniki, grebenska ramena s cerkvicami in še ničkoliko druge krajinske bižuterije je krasilo to podobo na drobno. - Mimo gosto nasejanih plakatov, ki so ostajali od nedavnih volitev (eden, na samotni garažni baraki, je bil spodbudno obkrožen s špalirjem »svinjepisnih«, pa ne najmanj lepih slik z golimi ženskimi zadnjicami in podobno poezijo), sem se kmalu prerinil v gozdno strminico nad Malim Kumom in do starodavne kapelice s sveto Nežo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani