nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zoncu se pozna, da gleda filme, predvsem domačo dediščino, ki je v »eksistencialističnih« dramah vrhunec dosegla z Agnes Varda; še posebno se je Zonca očitno zgledoval pri njenem Brez strehe in zakona (Sans toit ni loi, 1985), kjer klošarka Sandrine Bonnaire doživi mešano usodo Zoncove Isabelle (Elodie Bouchez) in Marie (Natacha Regnier). Prav Isa je tista klošarka, ki v Angelih pooseblja empirično življenjsko izkušnjo, saj po Franciji potuje z nahrbtnikom, v katerem je vse njeno imetje, medtem ko Marie predstavlja primer adoptiranega »pankrta,« ki sama sebe prepričuje, da je njen socialni stan realen, zaslužen, v resnici pa je pridobljen naključno in predvsem začasno (stanovanje, v katerem živi in kamor povabi Iso, je last v avtomobilski nesreči ponesrečenega para in ga Marie le čuva), kot bo začasno trajala njena »blaginja« (dela v isti zanikrni šiviljski delavnici kot Isa). V tem je vsa razlika Zoncovih junakinj; Isino razmišljanje je
realno (dokumentarno, če hočete), Marijino pa sanjsko (fiktivno), kar se še posebno nazorno kaže v Marijinem ljubezenskem razmerju z bogatinom, ki jo očitno le izkorišča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani