nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Plemenita zamisel, očitno primerno predstavljena, razložena in utemeljena ter »utelešena« v zagnanem in strokovno dovolj podprtem voditelju projekta (režiserju), je bila očitno tisti nujni skupni imenovalec prizadevanj ljudi, da so se lahko na njegovi osnovi prostodušno odprli postopoma oživljeni sporočilnosti literarne in gledališke dediščine ter z njo slikovito in posredno spregovorili tudi o sebi, svojem razumevanju življenja in sveta, dediščine ipd.
Ko smo na cvetno nedeljo skupaj s tisoči gledalcev in stotinjami protagonistov prvič neposredno doživljali Škofjeloški pasijon v njegovem zgodovinskem okolju, smo se spraševali tudi o tem, kako je mogoče, da lahko ob koncu drugega tisočletja po ljudskem izročilu oživljene cerkvene podobe, ki se vzdolžno nizajo pred našimi očmi, pritegnejo tolikšne množice gledalcev in celo zadržijo njihovo zvedavost in zbranost kljub dejstvu, da izvirajo iz duha in so ustvarjene v izrazilih prejšnjih
stoletij. Nemara so ljudi, prenasičene z brezhibnimi vidnimi in zvočnimi senzacijami sodobne filmske, televizijske in računalniške industrije ter otopele ob hladnih projekcijskih platnih in televizijskih zaslonih, pritegnile prav polnokrvna živost, pristnost in neposrednost zgodovinskega okolja in gledališkega dogajanja, s katerimi so nam številni akterji omogočili svojevrsten zgodovinski »spust« vse tja do daljnega 18. stoletja in obenem redko očarljiv občutek množičnega človeškega občestva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani