nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Še malo in za vedno bi pozabil na vse ostalo; na letalski odhod devetega februarja - odslej bi namreč vedno letel, in to v nebeških višinah, na prazen želodec - stene želodca bi nežno masirala vseh svinjarij prečiščena duhovna hrana, na prijatelje, mamo in fotra, na ljubavi... - prej ali slej bi se rokoval s stvarnikom - in zemeljske vrednote kot prijateljstvo, ljubezen in podobno navlako močno sumljivih kvalitet ter dvomljivega slovesa bi zamenjal vsemogoči stvarnikov moto: Don't worry, be happy.
Toda drek, ali božja nečimrnost ni hotela ali je moje vedenje razjezilo nedotakljivost tistega, pred katerim smo baje vsi enaki - podivjani val izza mojega hrbta se je tako nepričakovano zrušil na ploščati rep moje barčice, da sem dobesedno odfrčal v zrak in padel na hrbet, na srečo z zračnimi mehurčki oblazinjeni svet podivjane vode. Čoln je bil spet vzporedno s steno skale in preden sem uspel zajeti novo dozo zraka po tem vratolomnem plesu, se
name zruši še en podivjan izbruh valove jeze.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani