nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Kajti »Svetloba resničnega dobrega je nevidna, če se ne odbija in ne lomi od oblik človekovega stvarnega sveta« (99), beremo na kasnejšem mestu logično misel, ki zadeva etično ravnanje in je za Senegačnikovo metodo observacije tudi odločilna.
Z njo namreč prizadeto, lucidno, duhovito, tudi s šolsko nazornimi ponazoritvami, opazuje bedne oblike površinskega jaza, ki jih razgaljajo splošna znamenja časa, konkretno pa zarezuje globoko v goličavo naše politične, duhovne in kulturne sfere. Kar zadeva prvo, je naglavni greh »liberalkomunizem«, kar drugo, se postavlja po robu akademskemu moralizmu, Žižkovi anarhoidnosti, Hribarjevi »mehki misli« in Urbančičevemu fatalizmu, v zadevah literature pa se spopada s pozicijo čistega literatstva ter izpostavlja generacijska vrstnika Toma Virka in Matevža Kosa - če pokažemo v vsem samo na največje štrline.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani