nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
To je edinstvena možnost pristne jezikovne samoizkušnje, v kateri se zrcali paradoksni človekov prapoložaj, najsi bo to v tragični, otožni, hrepenenjski, ironični, komični ali kakršni koli že luči. Skozi najneposrednejšo življenjsko izkušnjo, s pesniško besedo obrušeno v eksistencialno prizmo, je konkretni človek videti kot osmišljujoča dopolnitev naravnega sveta in obenem kot črna luknja vesolja, ki nezadržno vsrkava naravni in nadnaravni svet, kot nevidno ustje niča, ki izginja samo v sebe. Samo tak, živ, konkreten človek, iz duha, mesa in krvi more postati obenem tudi simbol in seči onkraj zgodovine, kajti samo tisti, ki nosi lastno breme zgodovinskih izkušenj je resničen in samo ta lahko rodi sadež duha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani