nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Tako mene kot Pipana namreč druži še nekaj: dvom o lastnem početju, ki je bil Vidmarju - vsemu dolžnemu spoštovanju navkljub - tuj. Kljub jezi je namreč z njim prežet Pipanov odziv, zlasti njegov zaključek (ki sicer s samo stvarjo nima nobene zveze; težko si predstavljam, da bi sam v svoje pisanje o, denimo, Pipanovih režijah mešal še poglede na njegovo vodenje Slovenskega mladinskega gledališča ali njegovo trenutno ravnateljstvo ipd.): oba veva, da (relativni) pozabi v gledališču le malokaj uide (sicer je v navadi, da o preteklih stvareh sodi gledališka zgodovina, prihodnje strahove pa pomaga preganjati astrologija), čeprav se sam, denimo, še (relativno) dobro spomnim uprizoritve, ki sem jo uvrstil na repertoar gledališča, katerega umetniški vodja sem bil, njena premiera pa je bila že po mojem odhodu. Ime režiserja sem (če posnemam ton Pipanovega pisanja) že pozabil, naslova pa se še spominjam, saj je primeren za to priložnost: Kot me ti hočeš.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani