nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
- Velik, visok, pri tem pa zaprt, klavstrofobičen prostor je to, izza vrat v ozadju se vali vanj ves čas čudna megla, lebdi in se razblinja, kakor da se nekje zunaj dokončuje veliko uničenje. Čeprav so vrata in visoko v stenah dvoje oken, od tod ni mogoče oditi nikamor in zunaj ni mogoče zaznati ničesar, vse je sivo, »svetločrno«. Vse, kar sploh še je, je tu - očitno in nedvoumno stisnjeno v to mračno mogočno »zaklonišče«, hkrati pa je vse, ravno tako očitno in nedvoumno, tu samo še gledališče - teater, ki prikazuje samo še tragikomičen »konec igre«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani