nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Zamenjavi urednikov v dveh slovenskih literarnih revijah v začetku leta nista vzbudili nikakršne pozornosti, kaj šele vznemirjenja; (skoraj) noben ustvarjalec se več ne pritožuje nad »klikami« v uredništvih založb ali pristranostjo kritikov v časopisih, in tudi različne nagrade vzbudijo le kak subjektiven pomislek, ki pa ne pretendira, da bi se izrekal v imenu večnih, absolutnih resnic. Seveda se mi zdi takšno stanje, četudi lahko koga kdaj spominja na premalo prevetreno mlako, izrazito dobro, saj je strpno in dopuščajoče, hkrati pa ne trati »kulturniških« energij v medsebojnih prerekah, temveč jih hrani (ob primarni ustvarjalnosti) za morebitne skupne stanovske nastope v imenu »stvarí same«; nastajajočo literaturo prepušča neobremenjenemu zanimanju bralcev, preferencam njihovega populističnega ali elitističnega okusa.
Stvari so torej normalne, saj odsevajo skoraj natančno zrcalno podobo položaja iz preddemokratičnih časov: zdaj so
»kulturniki«, kljub vsem svojim raznoterostim, načeloma skladni in poredkoma med sabo prepirljivi; ekskluzivnosti, nizki udarci, klikaštvo, izobčenja itn., vse to pa se je, kot smo vsak dan priča, preselilo v nekdaj (vsaj na videz) monolitno sfero - v politiko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani