nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Tudi glede tega je popolnoma jasno, da, dokler ne bo odločena politična usoda Centralne Azije, še zlasti pa dokler se bo med Turčijo in Iranom nadaljevala tekma v njunih prizadevanjih, da bi se to območje združilo pod enotnim vodstvom ene od islamskih držav, kitajske oblasti ne bodo imele večjih težav pri odločni preprečitvi vsakršnega poskusa, da bi na območju Xinjianga obnovili neodvisni Turkestan.
Nedokončana definicija današnjega geopolitičnega stanja v tem delu Azije Kitajski omogoča, da ohranja in se opira na svoje naravne meje, ki so dolga tisočletja pomenile okvir tistega, kar so stari Kitajci imeli za »območje pod nebom«, torej ves svet: visoko Himalajo na zahodu, neprehodno puščavo na severu in morje na vzhodu in jugu. Tudi v drugih primerjavah z jugoslovansko in sovjetsko usodo Kitajska ni videla kdove kakšnih razlogov za strah pred scenarijem razpada.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani