nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Wilsonov odnos do besedila je sicer logičen rezultat razvoja evropskega gledališča v 20. stoletju. Čeprav je njegov repertoar izredno pisan (od Shakespeara prek Ibsena do Müllerja, od Verdija prek Brittna do Glassa, od »nemih« performansov prek lastnih besedil in priredb do gostobesednih monologov), je njegovo gledališče celovita sinteza gledaliških elementov, ki se jih je evropsko gledališče začelo zavedati ob pojavu naturalizma, teoretsko in praktično pa so jih v prvi polovici stoletja poskušali definirati Mejerhold, Craig, Appia in Artaud (pomemben vir Wilsonovega gledališča pa je tudi vzhodnjaško gledališče kabuki). Sinestetični zmnožek »wilsonovskih« gledaliških prvin najbolje izraža njegova maksima »Poslušajte podobe!«, ki jo lahko variiramo še naprej, npr. kot »Glejte besedilo!« ali »Vstopite v zvočni prostor!« ali »Oprimite se luči!«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani