nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Oba naj bi imela korenine v protimeščanskih in protikapitalističnih gibanjih 19. stoletja, oba naj bi celo izšla iz iste »družine revolucionarnega socializma«, oba naj bi bila reakcija na strahote prve svetovne vojne in slabosti meščanskega parlamentarizma in oba naj bi težila k uveljavitvi t.i. »totalitarnega koncepta«, ki je (civilno) družbo spremenil v »sužnjo partijske države«. Furet pri primerjavi boljševizma, fašizma in nacizma seveda obsežno opozarja tudi na razlike med ideologijami in režimi (na boljševiško prepričanje o univerzalnosti oktobrskih sporočil in fašistični nacionalizem, na korenine nacističnega antisemitizma in njegov rasizem in tudi na to, da je imel boljševizem v Marxu sijajnega teoretskega predhodnika, fašizem in nacizem pa sta se lahko sklicevala le na manjvredne avtorje). Toda za osrednjo tezo njegove knjige je odločilnejša ugotovitev, da sta se fašizem (in nacizem) »rodila« ne le kot odmev na vojno katastrofo in težave
meščanske demokracije, temveč tudi kot rekacija na komunizem, komunizem pa je uspel svojo nedemokratično naravo dolga leta prikrivati s tem, da se je ustoličil kot eden vodilnih nasprotnikov fašizma in se je - po kratkem zavezništvu s Hitlerjem v letih 1939-41 - priključil vojnim zmagovalcem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani