nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Vendar človek hvaležno sprejme še tako blago tolažbo in veselo pohrusta vsak tolažilni korenček, zlasti ker nima pojma, da je korenček pravzaprav samo drugi konec iste božje palice, pred katero sicer v smrtnem strahu skriva svojo »sramotno« podobo.
Če sinajski Bog (s pomočjo božje kazni) nedovoljene želje avtoritarno potiska v podzavest, pa se kasneje Kristus s pogledom v subjektivno človeško dušo ne more izogniti božjemu (samo)priznanju, da človeška duša ni povsem usklajena z božjim načrtom in ga je torej sinajski Bog pri stvarjenju nekoliko polomil, nato pa svojo napako vso starozavezno dobo pometal pod preprogo trpeče človekove subjektivnosti. Ali če smo malo zlobno freudistični: sinajskega Boga ni brigala človekova subjektivnost točno zato, ker je v njenih napetostih tičal glavni dokaz njegove stvariteljske nedoslednosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani