nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Režiser je zanesljivo poskrbel za gladek, dinamičen potek Shakespearove široke, v glavnem iz kratkih prizorov in hitrih menjav komplicirano sestavljene dramske freske. To mu je omogočilo enotno prizorišče (v izvedbi scenografinje Špele Puc) - skrivnostno temačen in hkrati blesteč prostor med stebri, v katerem se med zatemnitvami in ostrimi svetlobnimi rezi, podprtimi z odličnimi glasbenimi klicaji Žareta Prinčiča, dogodi vse, kar je pri Shakespearu razpostavljeno po vsemogočih sredozemskih krajih med Aleksandrijo in Rimom - tako kabinetne manipulacije oblastnikov kot vojaški spopadi, politične intrige in izdajstva, umori in samomori. Pa seveda tudi vsa tista divja, dvoumno spremenljiva, samouničevalna ljubezen med rimljanskim mogočnikom in egipčansko »kraljevsko mrho«, v kateri je težišče Shakespearove tragedije, ki pa ostaja - po logiki same stvari - tudi nekje na obrobju, če ne sploh zunaj režiserjevega tako zelo poudarjenega
»aktualizacijskega« interesa - in ki prevlada tudi v tej predstavi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani