nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
A vendar - v obeh primerih gre za reprodukcijo, neke vrste rekreacijo zgodovine, ki je v Kapurjevem filmu, tehnično gledano, veliko »verodostojnejša«, saj gre za vizualizacijo dogajanja na angleškem dvoru v 16. stoletju, Andrew Davis pa si je na drugi strani drznil poseči v redigiranje filmske zgodovine, in ne le to - poseči v opus verjetno najmarkantnejše persone ter definitivno najbolj analiziranega in razstoterjenega opusa prve stoletnice, Alfreda Hitchcocka.
Da Hitch svojega filma Kliči M za umor (Dial M for Murder, 1954) ni pretirano cenil - v bistvu se o njem sploh ni želel pogovarjati, kar je razvidno iz njegovega intervjuja s Truffautom -, je še najmanj pomembno; da Hollywood nima lastnih idej, tudi ni nobena skrivnost, oprostili smo mu celo številne patetične zmazke, ki so sami sebe propagirali kot predelavo, remake malih (evropskih) B-filmov (npr. Hudičevki), češ, »naj mladina ugotovi, da so tudi tam znali pripovedovati zgodbe, mi pa bomo
taiste zgodbe - produkcijsko spolirane in očiščene vsakega ekscesa - pripeljali pred najširše občinstvo«. Problem nastane, ko začne Hollywood delati inventuro po lastnih kleteh, ko začne polirati svoje že tako spolirane filme - nečimrnost pa taka! - in iz spodobnih trilerjev (Kliči M za umor dejansko ne moremo prištevati med boljše Hitcheve filme) delati erotične »trilerje«, ki so ameriško produkcijo zasuli po uspehu Verhoevenovega Prvinskega nagona (Basic Instinct, 1992).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani