nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ko gledam snežinke, smešne, angelske, dvomim, da sem v tem uspel, saj v belini »kot zibel, kot mir z neba« (Vjačeslav Ivanov) sije prvinska enost sveta, ki ji je filozofsko mišljenje zavezano po svojem bistvu. Zato bi rad tvegal malo bolj načelen razmislek, kakršnega bralci sicer ne marajo preveč: nekakšno predbožično samoizpraševanje ali ključ za že napisano ali kolumnistično oporoko, ki ne bi zdrsnila v egotrip. Ali obstaja kakšna enovitost, ki je nosila moje zapise, ki so se letos sproti porajali ob vsem mogočem - od pornografije do etno glasbe, od blasfemije do gledališča, od bodyarta do vprašanja institucij - in izzvenevali kot nekakšna kulturna kritika, zahteva po drugačni kulturi?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani