nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Meni je dan, da misel razgrnem nadenj ... (12). Za Černigoja je to tista - edina - točka sveta, od koder je mogoče najzanesljiveje popisovati razmerja med naravnimi in človeškimi stvarmi: med zemljo in nebom, kamni in oblaki, pticami in morjem, zvezdami in rastlinami; a tudi med sinom in očetom ali materjo, moškim in žensko, človekom in sosedom, učiteljem in učencem. A nad vsem tem je razmerje med zemljo in Zemljo - kajti ob izrazito ruralnemu kodeksu, ki mu je ta poezija mentalno in moralno zavezana, ima pred očmi najprej univerzalno planetarno etiko: zato se nauči ljubiti nebo,/ zlepa ali zgrda,/ naj te kdo pretepe, če ne gre drugače.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani