nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Res je, da je bil njegov film Andrej Rubljov za nekaj let prepovedan v Sovjetski zvezi, res je, da je vrsto let preživel v mučni atmosferi brežnjevskih inženirjev duš in da si je moral po Stalkerju poiskati drugo domovino, da bi lahko ustvaril Nostalgijo in Žrtvovanje, toda Tarkovski še zdaleč ni bil kakšen militanten politični režiser. Tarkovski je bil v navzkrižju s »sovjetskim idealizmom« zaradi svojega melanholičnega, nostalgičnega, vizionarskega in spiritualističnega, »ruskega« razumevanja sveta, ki je spodjedalo enoumno trobljenje o paradižu na zemlji, vsesplošni sreči, fantastičnem napredku, transparentnosti bivanja, razložljivosti sveta. Filmski svet Andreja Tarkovskega je naseljen z ljudmi, s pisatelji, igralci, stalkerji - posebnimi vodiči, umetniki in otroki, ki bolj sanjajo kot živijo, potujejo prej nazaj, v svet spominov, kot pa deklarirani »svetli« prihodnosti v objem, ki so razpeti med zemeljskim in kozmičnim, verjamejo v biblično moč
besede, in ki ustvarjajo, da bi preživeli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani