nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Nekaj hudo spornih odločb, pa naj bodo še tako napačne in s še tako hudimi posledicami, še ne pomeni nujno krize institucije. Še zlasti ne v primeru, če so nosilci sporne usmeritve institucije tik pred iztekom svojih mandatov - prav vsi njeni bodoči člani, poudarjam, prav vsi, od prvega do zadnjega (ostajajoči štirje dosedanji, trije novoizvoljeni in dva predlagana) pa ne po svojem dosedanjem delu ne po svojih osebnih opredelitvah ne po svojem temperamentu ne sploh po ničemer ne zbujajo nikakršne skrbi, da bi hoteli krizo ustavnega sodišča, kakršno nakazuje dr. Šmidovnik, poglabljati bodisi v dosedanjo bodisi v njej nasprotno politično smer. Nasprotno, gotovo bodo storili vse, da bodo gradili institucijo naprej na strokovnih temeljih, ki jih je ustvarila prva generacija ustavnih sodnikov (in ti strokovni temelji so, kot sem v Delu že večkrat pojasnjeval, zame v glavnem kar na solidni evropski ravni, čeprav se domača strokovna kritika do tega sploh »še
ni utegnila« opredeliti) - ne bo pa jih zanašalo v skrajnosti, v katere je nas skoraj nujno potegnilo to, da nismo bili le pravni strokovnjaki vsak na svojem področju, ampak hkrati tudi zagreti akterji političnih dogajanj pred spremembo političnega sistema in osamosvojitvijo, med njo in po njej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani