nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Táko soočenje s samim seboj ali svojo »množico« pa nima ritualnega, religioznega ali »metafizičnega« naboja, kot ga imajo podobna zunajumetnostna intimna dejanja (globoka žalost, objokovanje umrlih, spoved, globinska terapija, erotični akt ipd.); solze sicer pritečejo, a kot posledica s(t)imulacije in instrumentalizacije človekove psihofiziološke pritikline. V komori spomina obleti »lacrimadonatorja« spoznanje, da je jok lahko racionalen in je morda smeh tisti, ki ga ni mogoče s(t)imulirati niti prestreči v očala z minizbiralniki... Kabinet spominov je izvirna in domiselna gledališka manifestacija (neke vrste avtoperformans), prijazna do udeleženca in instruktivna za njegove ustvarjalce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani