nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Celjska uprizoritev je zlasti razigrana študija o vsakovrstnih potujevanjih, ki kljub spogledovanjem z oblikami množične kulture noče predvsem zabavati, kaže pa, da do zadev, s katerimi se je ukvarjal Weiss, težko vzpostavimo angažiran odnos - refleksija in dumanje o revoluciji sta predvsem stvar imaginacije in preigravanja tistih, ki ostajajo na drugi strani rešetk.
Igralsko so bili najbolj učinkoviti Janez Bermež kot de Sade, suveren in vzvišen, večinoma hladen »rezoner«, ki so ga velike strasti že minile, revolt pa skoraj, briljanten v nekaterih monologih, predvsem v ogorčenem nad družbeno hipokrizijo, ko na rampi spregovori o Damiensovem razčetverjenju, Mario Šelih kot Marat, vročično in obsesivno zazrt v daljavo, med negibnostjo in agonijo; (spet) izvrstna je bila Milada Kalezić kot Maratova morilka Cordayeva, mlahava depresivka in brezobzirno orožje opozicije obenem, do konca artikulirana v svoji dvojnosti, hkrati pa tudi za stopnjo bolj
človeška in prepričljiva od drugih. Opazna je bila vloga Barbare Vidovič kot Napovedovalca, vodje spektakla, varuha umetniške svobode in glavnega potujevalca; ob izrazni natančnosti in discipliniranosti je z androginostjo in zvito, hladno preračunljivo brezosebnostjo kazala, da je zlasti pripovedna instanca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani