nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Njegova vloga političnega misleca in aktivista se je povečala zlasti med drugo svetovno vojno pri nas in zatem po l. 1945. Poglobljeno razpravo o tem prispeva Peter Kovačič-Peršin, ki prikazuje Kocbeka po eni strani kot kritika agresivnega katolicizma oz. klerikalizma, in, po drugi strani, kot kritika marksizma in komunistične teorije in prakse, čeprav se je hkrati zavzemal za »nujnost revolucionarne družbene preobrazbe«, kar ga je tudi sprva privedlo v vrste tistih družbenih sil, ki so ob odporu proti okupatorju videli tudi svojo možnost in priložnost v boju za oblast in za povojno novo družbeno in politično ureditev, čemur se je Kocbek sicer uprl in bil zato politično onemogočen.
Naslednji trije avtorji tega razdelka - Ramovš, Poniž in Kovač - obravnavajo v svojih esejih nastop in vpliv personalistične miselnosti pri psihologu, teologu in filozofu Antonu Trstenjaku ter pri dveh slovenskih umetnikih: pri dramatiku Ivanu Mraku in
pisatelju ter esejistu Marjanu Rožancu.
Gotovo je, da je personalizem kot filozofska usmeritev in kot praktična ideološka uporaba tesno povezan z vdorom marksizma na filozofsko in - kot komunizem - na politično prizorišče 20. stoletja, in to kot njegov oster kritik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani