nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Dandanes reči, da je kaj v gledališču »brechtovsko«, ima podobno težo kot oznaka »aristotelovsko«, z Brechtovim imenom pa je povezan tudi pojem »epskega«. Epsko je bilo že Brechtovo življenje samo (nacizem, emigracija, komunizem, ogromen pisateljski opus, kompletna gledališka praksa), pri čemer je za nekatere - dodaten dokaz živosti! - še vedno sporno avtorstvo njegovih velikih del (Opera za tri groše, Mati Korajža, Galilejevo življenje ipd.), epska je njegova dramatika (uprizarjajoča stare zgodbe na nov način), »epsko gledališče« pa je ime za specifično gledališko prakso, ki poskuša uveljaviti novo vlogo umetnosti v družbi.
To je gledališče, ki se dogaja na isti ravnini z gledalci, torej nič več na privzdignjenem odru, oddaljenem od gledalca še za globino orkestra, in Brecht si je v avditoriju želel sproščeno in razmišljujočo publiko, zainteresirano za dogajanje na odru, do katerega pa mora zavzeti jasno stališče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani