nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zdi se mi, da okrog sebe potrebujem ljudi, od katerih se da še kaj naučit; potem se skozi debato stvari ves čas preverjajo in to je v redu.
Pred dobrega pol leta sva neki večer, ko je Ermin končal dizajniranje Oskarja pod kostanji, dobro podkrepljena (takrat človek tako postane hipersenzibilen, pa mu pade vse sorte na pamet), prišla na idejo, da bi spravili vkup »dream team«, v katerem bi bili poleg mene še Ermin Međedović (takrat še futurist, vrhunski tipograf), Željko Serdarević (tukaj ga poznajo predvsem po stvareh, ki jih je delal za Tomaža Pandurja, drugače pa za Prospectives department in še prej studio Imitacija Života; za mene pa je nepresegljivo dober dizajner), Slavimir Stojanović (Saatchi&Saatchi, Beograd, vrhunski advertising dizajner), v glavi pa sva imela še prijatelja Matevža Medjo (Medja&Karlson, ki je pa tudi vse tisto, kar so prej našteti). Toliko andrenalina, kolikor se ga je sprostilo tisti večer, se sprosti malokrat, pa
je prišel nov dan in je kolega Ermin zelo pragmatično ugotovil, da za to še ni prišel pravi čas, do takrat, je dejal, pa je bolje, da ostanemo prijatelji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani