nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Bertolucci je na neki način klasični evropski režiser starega formata in njegov opus lahko danes razdelimo na tri obdobja: prva, radikalna faza, je vsebovala kratke filme in asistiranje režiserjem, ki so pomagali oblikovati njegovo estetiko (Pasolini); iz tega so nastali nekateri najbolj neposredni filmi, zlati čas pa se je zanj ustavil s Pajkovo strategijo in Konformistom (oba 1970). Nato je prišlo obvezno obdobje moralnega izzivanja (Zadnji tango v Parizu, 1972) in epskih projektov (Dvajseto stoletje, 1976), ki se je razbohotilo v sedemdesetih in čemer se v tem času ni mogel odreči noben velik auteur, od Antonionija (Zabriskie Point), Fellinija (Satirikon) ali Viscontija (Ludwig, Nedolžno) naprej, če se omejimo le na italijanske klasične tigre. Na koncu pride obvezno obdobje kontemplacije, obračuna s preteklostjo in lastnim opusom, tako imenovano obdobje zrelosti oziroma »vrnitev domov«, ki jo zaznamujejo gromozanske koprodukcije in
maratonske dolžine snemanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani