nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vedite le, da število črnih trilerjev, ki se jih spomnijo Divje strasti, znatno presega število njegovih končnih preobratov, ki tudi ni ravno zanemarljivo.
Divje strasti je z mero in čutom oscenaril do nedavnega outsiderski Stephen Peters, mično in spretno pa jih je režiral John McNaughton, filmar, ki je zaslovel s kultno robo Henry: Portret serijskega morilca, štorasto grozljivko Borrower in visokoproračunsko dramo Pesjan in Glorija. McNaughtonov zadnji film ima vse, kar Hollywood zadnja leta histerično izganja iz svojih sterilnih produkcij, se pravi strast, izdajo, laži, zapeljevanje, seks, goloto, promiskuiteto, zlobo ter najvažnejše, ne primanjkuje mu duha, izvirnosti, žanrskega spomina in volje do življenja. Divje strasti so za film noir tisto, kar je bil Krik za horor.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani