nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Še vedno dokaj zaznamovana s kvaziekskluzivnostjo in statusom vzvišenega poslanstva, vztraja v pogosto svetobolni pozi edine prave nosilke in branilke narodne identitete ter ne glede na njen stvarni vpliv in težo iz leta v leto toži nad svojim nezavidljivim položajem. Ne ozirajoč se na dejstvo, da je »visoko« umetnost ob njenem koketiranju s popularno kulturo slednja pravzaprav pogoltnila in da ekskluzivnost in nekomunikativnost še nista poroka za kakovost, pri nas še vedno veliko ljudi meni, da so pravi kulturni dogodki le tisti, ki so namenjeni ozkemu krogu posvečenih in privilegiranih, in da je na tovrstnih dogodkih vsakršno razkazovanje pretiranih odzivov in čustev, kaj šele veselja ali celo zabave, simbol neprosvetljenosti in slabega okusa.
Rigidnost institucij, ki jim je obiskanost in resnična odmevnost velikokrat popolnoma nepomembna, je pri nas pač pokrita z večnimi izgovori o maloštevilni populaciji ali ciljni publiki (o morbidnosti
proslavljanj državnih praznikov ne bi ponovno izgubljali besed), denar pa tako in tako priteka iz državne blagajne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani