nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Oto Rimele v svojem zadnjem ciklusu slik opušča vse nekdanje (sicer zelo asketske, amorfne in le s težavo berljive) reliquiae reliquiaris nepredmetnega likovnega inventarja in magmatsko nanašanje barve, ki je s taktilnostjo materiala reducirala iluzionistične dimenzije slike in ostro definirala njen status objekta kot takega. Slike 1998 s kubusno zasnovo sicer še vedno funkcionirajo kot objekti, vendar zdaj delujejo kot okvirji in posode sublimno barvno determiniranega prostora in časa, kjer je predvsem od barvne gradacije odvisna konstrukcija ali dekonstrukcija iluzije. Energetski naboj barve nas bodisi raztaplja v snovnosti ali pa nas potegne pod površinsko realnost; senzibilnost barvnega polja ter rob slike z geometričnimi barvnimi intervencijami in kontrasti pa je realiziran obenem dovolj precizno in dovolj »naključno«, da se slike ne izgubijo v prazni prezenci barve ali trdi formi geometrizma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani