nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Resda je sleherno besedilo mogoče brati na nešteto načinov; in samo od bralca je odvisno, ali bo v besedilu iskal in razbiral to, kar je hotel avtor povedati, ali pa ga bo z vidika nekih svojih vnaprejšnjih predstav, idej in pojmovanj poljubno obravnaval kot vsakršni razlagi odprt, neobvezen 'tematski sklop'.
Nedvomno je branje oziroma njegovo tolmačenje toliko bolj skladno z besedilom in potemtakem verodostojno, kolikor bolj se približuje prvemu, se pravi imanentnemu branju, to je celovitemu, analitičnemu razbiranju v tekstu zaobseženih avtorjevih misli, (posrednih ali neposrednih) sporočil in dognanj, kar je zlasti nujno za gledališko oživljanje umetniških besedil v dramskem gledališču - pa tudi za kritiko, ki noče biti apodiktična.
Kot kaže pa v območju dramskega gledališča težav z branjem besedil danes nimajo samo dramaturgi in režiserji, ampak tudi kritiki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani