nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Knajpanje kot adrenalinska predigra v utrip Lizbone.
Središče mesta je vrvelo v poznopopoldanski vročici, ki jo je za nekaj minut zmotil umazan, siv dež; mešanica ras, temnih obrazov domačinov, visokoraslih Švedov, Angležev in drugih zgodnjih obiskovalcev Expa, ki so se pomešali med poulične pevce in prodajalce, bliskanje turističnih fotoaparatov; tu pa tam te med hojo pocuka za rokav ožgan, pritlikav poba in ti ponudi ščepec zdrobljene omame, medtem ko te gostilničar na drugi strani s širokim nasmehom vabi na večerjo v restavracijo ... Kot zgubljene ovčice smo se prepustili kaotičnemu vrvežu in se zmedeno odzivali na nove dražljaje; vonj po soli in ribah; zavite bele uličice starega mavrskega naselja Alfame, najlepšega in najstarejšega dela mesta, balkoni s sveže opranim pisanim perilom; starka, zavita v cunje, s prodornim glasom, četrt Bairro Alto z enoprostorskimi lokalčki tascas in latino glasbo...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani