nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pojav ni nov in se ga da razložiti z dejstvom, da so nepoklicni gledališčniki tudi mnogo bolj neposredno od svojih poklicnih kolegov odvisni od obiska in naklonjenega odmeva v avditoriju, saj jim je ta najpogosteje glavni in mnogokrat nemara edini motiv njihovega prizadevanja ter najotipljivejše zadoščenje za trud, odrekanje, požrtvovalnost in izkazano nadarjenost.
Ob vse hujših in vse teže premagljivih težavah, ki jih imajo nepoklicni gledališki zagnanci in navdušenci zaradi svojega nekonjunkturnega »konjička« ta čas na delovnem mestu in v družini (pri dobičkonosno usmerjenih delodajalcih in po vse višjem družinskem standardu hlepečih družinskih članih kulturno poslanstvo in ustvarjalno zadoščenje komaj še kaj štejeta), se zdi razumljivo, da se na odru tudi protagonisti želijo predvsem prostodušno sprostiti, zabavati in ob lastnem ustvarjalnem zadovoljstvu ponuditi trenutek tako zlahka minljivega ugodja še drugim.
Vprašanje pa
je, ali smejo biti s prevladujočimi repertoarnimi usmeritvami in njihovimi posameznimi uresničitvami (se pravi konkretnimi uprizoritvami) zadovoljni tudi tisti, ki so dolžni kaj otipljivega storiti za razvoj sodobne odrske stroke in omike na nepoklicnem področju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani