nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tudi preostali igralci (poleg mladih, ki jih pravzaprav na našem odru vidimo prvič - poleg že omenjenih še Dragan Jovanović, Dragan Mičanović, Milica Mihajlović in drugi -, v uprizoritvi nastopa tudi vrsta znanih srbskih igralcev: Dragan Nikolić, Mirjana Karanović, Voja Brajović, Branko Cvejić) presenečajo z dinamično prezenco, v njihovih nastopih ni ničesar odvečnega, čeprav delujejo izjemno zgovorno; zdi se, kot da je koreografirana nevroza njihovo povsem »elementarno« stanje. Kolobarjenje igralcev skozi prizore poteka v nekakšnem krogu, v katerem se počasi napetost stopnjuje - kot v sodu smodnika, ki ga bo nekoč razgnalo, vendar iz njega ni mogoče uiti: junaka, ki pobegneta v Ameriko, sta pred nami neskončno žalostna, in pri pretepenem Dimitriju (odlični Brajović), ki malo pred koncem izstopi iz vloge in hoče občinstvu nekaj pomembnega povedati, se izkaže, da je svojo repliko pozabil. Vsemu (nasilju, strahu in nemoči, izgubi bližine in
intime) se je slejkoprej mogoče privaditi, o posledicah te »navade« pa bodo nemara pripovedovale prihodnje drame in uprizoritve, ki se bodo za hip izmaknile nevarnemu brbotanju balkanskega kotla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani