nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tudi v slednji, jasno, prihaja do trenutka, ko se ideja oddeli od realnosti in okamni, se sprevrže iz sredstva v namen.
Dr. Ivan Šušteršič, čigar politično bitje v svoji monografiji (Dr. Ivan Šušteršič; 1863-1925; Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma; Znanstveno-raziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1998; 500 str.) osvetljuje zgodovinar Janko Pleterski, je zgled za to: protagonist v svojem času, potem še zaživa odstavljen od prsi zgodovine, ki se je odrekla njegovih idej, nekrofilsko obujan v času kolaboracije, zdaj končno spet oživljen v delu Pleterskega, ne zato ker bi Šušteršičeve ideje bile danes kaj bliže resnici, ampak zato, ker se zgodovinopisje samo - vsaj zgodovinopisje dr. Pleterskega - zaveda svoje ključne nove naloge: iskanja ne resnice o resnici, marveč resnice o neresnici, o (samo)prevari, o zablodi. Pleterskemu, čeravno seveda opaža poosamosvojitveno zrelišče, ki skuša v Šušteršiču uzreti 'prezgodnjega petelina', ne
gre za pobijanje teze o zamujeni osamosvojitveni priložnosti iz leta 1918, tezi, ki si tako zajetnega in temeljitega odgovora tako ali tako ne bi niti zaslužila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani