nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Avanturo objekta, ki zadovolji Armana enkrat z njegovo samolastnostjo, drugič s serialnostjo, z akumulacijo neizmerljive abstraktne kvalitete; potem je to spet objekt, ki ga Arman razreže, pa tudi dobesedno devastira in zalije s prozorno maso v ikonsko predstavitev.
»Zbiralska« strast do vsega potrošnega, pa tudi tistega z dimenzijo dragocene memorije ali spoštovanja dobiva v Armanovem sporočilu od prvotne junk robe, nabrane na smetišču, prek razsutih violin, pianina z značilnim metaforičnim podnaslovom Chopinov Waterloo do asemblažnih sestavov plinskih mask, kmečkih vil, krampov, telefonov, električnih stikal, Renaultovih znakov, izlitih in stisnjenih slikarskih tub enkrat prizvok osovraženosti in pesimizma, drugič pa se nam razdaja z uživaštvom in poetičnostjo, ki jo avtor vešče »razlije«, potem ko zadovolji osnovnim likovnim načelom kompozicije in uglašenosti.
Arman izvira iz družine amaterskega violončelista, nedeljskega
slikarja in trgovca s pohištvom; sam je velik občudovalec in zbiralec afriške primitivne umetnosti, ki jo občasno predstavljajo kot eno največjih nacionalnih zbirk na svetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani