nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pa pisateljev sklepni lirizem, akord podalpske otožnosti, poetični preplet plahutajoče domišljije, davne in zdajšnje stvarnosti, sanj in glasbe, vesoljne tišine in hrumečega človeškega podpodja, hrepenenja in glasno zvenečega niča v človekovi notranji praznoti - melanholija?
In seveda še in še, npr. sociološko razčlenjen jezik od prostaškega besedja in stavka do Leončinih modrostnih izrekov, pa Kebrov kratki pripovedni stavek, označeni in neoznačeni dialog, zlasti pa in predvsem: človekoslovna ideja in skupaj z njo tisto, kar zmrazljivega nazadnje ugotavlja Keber: »Ne meč, ne sreča kriva, uničil nas je vsakršen človeški drek«, tj. - v prostem prevodu - lastna na x-potenco podpodno-nadpodna ideološka strastnost in sovražnost... Da, to so točke, ki bralca/raziskovalca zadolžujejo in vabijo k podrobnejšim razgledom in presoji duhovnih in estetskih razsežij Zvenenja v glavi, zvenenja/zvonenja ali kar glasu sirene za bolj etična razmerja
posameznika in skupnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani