nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ko se ji ponesreči še ljubezen do mladega tehnika Alekseja (Aljoša Ternovšek), ki je prišel iz Leningrada v Šipilovsk delat in ki piše »veliki roman«, da bi z njim kot kak tolstojevec »odrešil stvarstvo«, razkrije pa se kot patetičen samoljubnež, blefer in pijan posiljevalec, tak, kot so vsi - se v njenih temnih, zaupljivih in začudenih očeh in rokah, v njenem nemirnem, nezadoščenem ženskem telesu ne zgane nič več. In ko se potem tudi »striček Bog« ne pojavi več, ostane samo še Olgin otrpli krik - naj se vendar, za božjo sveto voljo, vrne in vzame svoje stvarstvo še enkrat v roke... In se res vrne in prinese bobnenje in potres, da se zamajejo omare ob stenah in ugasnejo luči na stropu in vse zgrmi na kup, da se torej po božji volji konča, kakor se je bilo po božji volji nekoč vse tudi začelo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani