nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ta cinična in neuravnovešena izjava, ki govori predvsem o avtorjih kot nujnem zlu založbe (Kako lepo bi lahko založba živela, če ne bi bilo teh preklemanskih avtorjev!), je seveda rezultat Kovačeve analize honorarne politike v nekaterih evropskih državah; to analizo je doslej serviral zmeraj takrat, ko je bilo treba upravičevati zniževanje avtorskih honorarjev, zdaj pa jo je končno tudi objavil. Kolikor jo poznam, pa večini ugotovitev v njej ne bi mogli kar na slepo verjeti, preprosto zato ne, ker so njeni izsledki pridobljeni na premajhnem in selekcioniranem gradivu, ker so upoštevani le nekateri, nikakor pa vsi relevantni elementi za tako analizo, in ker navsezadnje iz nje veje ideološki duh, ki ga oznanja že sam naslov (Slovensko založništvo med nekapitalizmom in antikapitalizmom); nastala je torej iz vnaprej izmišljenih predpostavk, ki jih je treba z analizo potrditi, in ima predvsem natanko določen namen, ki brani pridobljene pravice
slovenskega založništva v času predkapitalističnega nereda in tranzicije. Že logično je skoraj neverjetno, da bi Slovenija prav pri višini avtorskih honorarjev - torej slejkoprej na enem samem področju - bila prva v Evropi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani