nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Največ spomenikov, oblikovanih po stereotipnem triadnem modelu bojevnik-sablja-konj, so postavili v prestolnicah danes (ali nekoč) velikih držav in nacij, ki so si svojo fiziognomijo in položaj, včasih tudi v čezmorskih prostranstvih, izborile v osvajalnih pohodih; a tudi ko so se bile prisiljene braniti, so največkrat poskušale ohraniti tisto, kar so si že prej podredile s silo ali zvijačo.
Berlin, Pariz, London, Madrid, Dunaj, Rim, Lizbona, Sankt Petersburg, Moskva, Budimpešta, Stockholm, Varšava in morda še katera evropska prestolnica so velikanske galerije na prostem, kjer si je med sprehodom mimo bronastih konjenikov (cesarjev, kraljev, vojvod, princev, knezov itd.) mogoče sestaviti dobršen del mozaika ikonografije zgodovinskega spomina, s katero se narodi in posamezniki zelo hitro identificirajo in si tako prisvojijo delček iz »velike« kolektivne (samo)zavesti za svojo povsem privatno, individualno psihološko rabo.
Če
razpisovalec in žiranti natečaja za Maistrov spomenik mislijo, da tudi Slovenija potrebuje takšno spomeniško navlako, in če so prepričani, da je idiotsko posnemanje evropske spomeniške (ne)kulture približevanje Evropi, v redu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani